PlatinumZvin gležnja velja za eno od najpogostejših mišično-skeletnih poškodb. Ko je govora o tej vrsti poškodbe, se neredko pozablja na najpomembnejši vidik, to je izboljšanje mehanike gibanja v gležnju. Slednje pomeni, da gleženj po poškodbi dobi ponovno normalno funkcijo.
Dejstvo je, da je rehabilitacija po zvinu gležnja pogosto zanemarjena. Poškodovanci se za terapijo odločajo po dveh tednih ali celo kasneje, ker mislijo, da se bo poškodovani sklep lahko dovolj hitro pozdravil. A sprotno reševanje težav je tudi v tem primeru zagotovo najboljši način negovanja zdravja.
Zakaj na obravnavo takoj po poškodbi?
Daleč najboljši ter najhitrejši rezultati po poškodbi gležnja se pokažejo pri pacientih, ki na obravnavo k zdravniku pridejo takoj po poškodbi. Zmanjšata se bolečina in oteklina, prav tako se izboljša sama funkcija sklepa. Na prvi obravnavi s pregledom se postavi fizioterapevtska diagnoza, kjer se ugotavlja, katere strukture so prizadete. Prav tako se mora izmeriti gibljivost ter oteklino.
Zdravnik pri prvi obravnavi s pregledom natančno opazuje hojo in izvedbo počepa pacienta. Najpogosteje se težave pokažejo pri hoji po stopnicah navzdol ter pri obračanju stopala navznoter. S takšno vrsto gibanja se testira poškodbo vezi na zunanji strani gležnja. Poleg vezi se preverja še mišično moč, ker se pri zvinu mišice nategnejo in lahko torej povzročajo kar nekaj bolečin.
Kako poteka terapija ob zvinu gležnja?
Po pregledu sledi terapija. Mišice se obravnavajo z izvajanjem različnih fascialnih tehnik. Slednje poskrbijo za mišično sproščanje, obenem se izboljša še njihova funkcionalnost. K bolj optimalni rehabilitaciji vezi si strokovnjaki pomagajo kar s prečno frikcijo. S pomočjo mobilizacije sklepa pa se doseže optimizacija kotaljenja in drsenja sklepa.
Pri sami terapiji se manualne tehnike kombinirajo z elektrostimulacijo. S slednjo se na učinkovit način lajša bolečine in stimulira šibkejše mišice. Oteklino in bolečino se lahko zmanjšuje tudi s kineziološkimi trakovi. Stabilizira se sklep in na ta način nadgradi manualne tehnike. Glede na potrebe terapevt pacientovo tkivo tudi hladi ali segreva.
Katere vaje za hitrejše okrevanje izvajati doma?
Ko se izvede terapija za zdravljenje zvina gležnja, pogosto terapevt pacientu doda še vaje za doma. Te morajo biti usmerjene v preprečevanje ponovnih oziroma dodatnih poškodb. Aktivirati se morajo mišice, ki so najbolj odgovorne za stabilizacijo gležnja in za gibanje. Tovrstne vaje se lahko izvajajo tudi z zaprtimi očmi, saj se na ta način daje še toliko večji poudarek na samo aktivacijo sklepnih receptorjev.
Pomembno je, da vaje za zvin gležnja niso pretežke. Pacient mora namreč vzpostaviti pravo mišično aktivacijo, ki bo tudi v prihodnje lahko dovolj uspešno preprečevala ponovitev zvina. Medtem ko pri vajah stojite na eni nogi, lahko z rokami opravljate določeno aktivnost, na primer žonglirate. Če se vam naloga zdi pretežka, je najbolje, da drugo nogo postavite pred prvo. Vaja se mora stopnjevati tako, da se lahko dvigujete na prste ter pete. Ko vas pri tem zanese, varno stopite in nogi zamenjajte.
Odličen stimulator receptorjev je prav tako hoja po narisani črti, prav tako hoja po neravni podlagi, na primer po gozdni poti. Počasi se lahko vrnete k opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Seveda ne pozabite na redno preventivno vadbo.
