PlatinumKolesarstvo vsak dan privablja nove privržence. Kolesarji so v mestu, na cesti, makadamu in gozdnih poteh, celo v gorah. Kolesarjenje je namreč ena od najboljših rekreacij za naše telo. Poleg tega, da krepi mišice celega telesa in nas ohranja v dobri kondiciji, redna vožnja s kolesom blagodejno vpliva tudi na srce in ožilje, deluje v boju proti stresu in spodbuja delovanje našega črevesja.
Če ste med kolesarji tudi sami, verjetno veste, da so del kolesarskega življenja tudi poškodbe. Nekateri imajo morda več sreče kot drugi, a večina kolesarjev se na neki točki znajde na tleh. Veliko poškodbam, s katerimi se kolesarji redno srečujejo, se je s preventivnimi ukrepi mogoče izogniti. Kot pri vseh drugih vzdržljivostnih športih nas ob vožnji včasih ščipa tu ali boli tam.
Velikokrat je dovolj domača oskrba, včasih pa je nujen obisk zdravnika, če se želimo izogniti resnejšim in trajnejšim zdravstvenim zapletom. Spodaj naštevamo šest najpogostejših poškodb med kolesarjenjem in predlagamo preventivne ukrepe za njihovo preprečitev.
1. Bolečine v kolenu
Zaradi izdatnega delovanja kolenskega sklepa med kolesarjenjem gre za mesto, kjer pride največkrat do poškodbe. Pri večini tovrstnih poškodb bolečino čutimo okoli kolenskega sklepa ali na sprednjem delu, pri pogačici. Pogost je patelofemoralni sindrom, znan tudi kot tekaško koleno.
Tendinitis kvadricepsa ali pogačice pomeni vnetje sprednje stegenske mišice, ki je povezana s pogačico. Sindrom plike kolena pa se pojavi, ko se tkivo sklepne ovojnice kolena (imenovano plica) zadebeli ali vname. Takrat bolečino čutimo ob prepogibanju kolena. Za sindromu trenja iliotibialnega pasu pa je značilna bolečina na zunanji strani kolena.
Na srečo se lahko veliko poškodbam kolenskega sklepa med kolesarjenjem izognemo že s pravilno uporabo obutve. Na voljo so vložki, ki ublažijo pritiske na sklep in vezi. Tudi ustrezen položaj ploščic za pedala, na katere pritrdimo obutev, lahko pomaga preprečiti poškodbe kolena, povezane s prekomerno uporabo.
2. Poškodbe glave
Zelo pogoste pri kolesarjenju so poškodbe glave. Včasih zgolj udarci ali odrgnine na licu, lahko pa pride tudi do ureznin, globljih ran, blažjih in resnih pretresov možganov.
Najboljša zaščita pred poškodbami je kolesarska čelada, ki ob padcu močno ublaži udarec in zniža tveganje poškodb za kar 85 odstotkov.
3. Bolečine v vratu in hrbtu
Do bolečin v vratu najpogosteje pride ob dolgem kolesarjenju v istem, nizkem položaju. Tem bolečinam se najlažje izognemo z razteznimi vajami ramen in vratu. Stalna vožnja na kolesu s prenizko nastavljenim krmilom pa lahko vodi do ukrivljene drže hrbta. S tem še dodatno napenjamo mišice v vratu. Do hiperekstenzije vratu lahko pride tudi, ko hrbet med kolesarjenjem upogibate zaradi napetih mišic zadnjice ali mišice upogibalke kolka.
Najenostavnejši način za preprečevanje bolečin v vratu in hrbtu so raztezne vaje, ki bodo okrepile mišice, potrebne za vzdrževanje zdrave, neupognjene drže hrbtenice. Med vožnjo pa za razbremenitev napetosti in razporeditev pritiska poskrbite s spreminjanjem položaja na krmilu.
4. Bolečina ali odrevenelost zapestja ali podlakti
Če pri vožnji s kolesom nismo pozorni na položaj zapestja, lahko to pripelje do trajnejših poškodb. Sindrom karpalnega kanala ali zapestnega prehoda ob predolgi drži zapestja v iztegnjenem položaju povzroča mravljičenje v prstih in prenaša bolečino tudi na podlaket. Za preprečitev poskrbimo z izmenjavanjem pritiska na krmilo z zunanjim in notranjim delom dlani, vaša zapestja pa naj ne bodo nižje od krmila.
V izogib poškodbam zapestja vedno vozite z rahlo pokrčenimi komolci. Tako bodo komolci ob udarcih na cesti delovali kot amortizerji in zmanjševali pritisk na zapestje. Najboljši recept proti odrevenelosti je spreminjanje položaja rok med kolesarjenjem ter redno raztezanje teh mišic. Lahko si pomagate tudi s podloženimi kolesarskimi rokavicami.
5. Urogenitalne težave
Zaradi položaja na kolesu med pogoste zdravstvene težave sodijo tudi pudendalna nevralgija, ki povzroča kronično bolečino medeničnega dna, ter bolečine ali občutek togosti v rektalnem in genitalnem predelu.
Bolečinam se lahko izognete s prilagoditvijo sedeža. Izbirajte široke sedeže ali tiste z odstranjenim srednjim delom. Pritisk lahko pomaga razbremeniti tudi oblazinjena prevleka za sedež, podložene kolesarske hlače in prilagajanje nagiba sedeža. Preverite več o pravilni izbiri kolesarskega sedeža.
6. Mravljinčenje in odrevenelost stopal
Če prihaja med vožnjo do otrplosti ali mravljinčenja stopal, so za to morda krivi pretesni kolesarski čevlji. Odrevenelost stopal včasih povzroči tudi kompartmentalni sindrom, pri katerem mišice zaradi utesnitve otečejo.
Za preprečitev težav je dobro poskrbeti za pravilno uporabo čevljev. Ob prekomernem stiskanju živcev in izgubi občutka pa je nujen obisk zdravnika. Tega obiščite tudi ob hujših krvavitvah, bolečinah in povečani šibkosti telesa.
