PlatinumKoristnih lastnosti rekreativnega teka nam verjetno ni treba naštevati posebej, kljub temu pa je opaziti večje število napak pri teku in posledično tudi poškodb. Tek se mora jemati povsem resno, tekač se mora nanj primerno pripraviti, poiskati trenerja oziroma mentorja, ki lahko aktivira celoten gibalni sistem. Zagotovo je najslabše verjeti, da lahko prav vse zmoremo sami.
Nekdaj je tek veljal za orodje doseganja cilja – zbežati ali pa uloviti plen. Temu se je naše telo prilagodilo, prav tako celotni mišični sistem. Premagovati zmoremo ogromne razdalje, imamo dobro vzdržljivost, a kljub temu smo v živalskem svetu še vedno med najpočasnejšimi. Naša osnova gibanja je bila hoja.
1. Pravilen tek lahko traja samo 10 do 15 minut
S pomočjo raziskav je bilo dokazano, da smo ljudje sposobni aktivno, pravilno ter intenzivno teči samo 10 do 15 minut. Nato preidemo v fazo, pri kateri nenujne mišične skupine “ugasnejo”.
2. Nismo sposobni teči brez predhodnega treninga
Masovno se je rekreativni tek pojavil šele v zadnjem stoletju. Predvsem zaradi zavedanja pomena rekreacije ter želje po bolj zdravem načinu življenja. Večina s tekom prične, saj meni, da je to ena od najlažje dosegljivih rekreacij, in to z najmanj stroška. Kar pomeni: obujem superge in tečem. Ob vsem omenjenim pa večina verjame tudi to, da o teku ve vse. Prepričani so, da je tek njihova genska danost in da pri tej vadbi ne bo težav, razen morda pri začetni kondiciji.
Na žalost pozabljamo, da ni prav nihče sposoben pravilno teči brez predhodne priprave oziroma treninga ter aktivacije stabilizatorjev trupa. Tek velja za visoko koordinirano aktivno gibanje in zato nujno zahteva odličen nadzor in moč stabilizatorjev. Šele na ta način namreč dinamične strukture mišic lahko izvedejo ekonomično gibanje teka. Zapomnite si, da tek v nobenem primeru ne more biti hkrati ogrevanje, glavna akcija ter ohlajanje.
3. Razvite imamo samo mišice za šprint in hojo
V svojem razvoju so ljudje razvili samo mišice za šprint in hojo. Edini naravno dani tek je torej edino, če za vami teče nevarna žival – 10 do 15 minut. To je torej šprint oziroma aktivni tek, njegov namen pa je pobeg za preživetje.
Pri omenjenem načinu teka se pri pravilni izvedbi koraka skoraj polovica kinetične energije koraka shrani v mišično-vezivnem sistemu. V osnovi je torej šprint izjemno ekonomičen. Ko pa tečemo dlje časa, naše telo prične varčevati z energijo, ki jo potrebujemo za pobeg. Posledično telo prične z ugašanjem ne nujno potrebnih sistemov. Aktivni tek torej ni bil predviden za ponavljajoče se situacije oziroma dogodke, saj povsem izčrpa celotni sistem z namenom preživetja.
4. Napake premagujemo postopoma s treningom
Tek je potrebno jemati kot izjemno resen šport. Zato se moramo nanj ustrezno pripraviti. Bližnjic v tem primeru ni, ne obstajajo. Napakam se lahko najbolje izognemo tako, da si najprej poiščemo primernega trenerja. Ta naj vodi naš napredek in ustavlja prehitro napredovanje, če opazi napake.
Naše vodilo mora biti predvsem preprostost ter upoštevanje trenutnega stanja telesa. Pametno, če ne kar nujno, se je naučiti pravilnega treninga atletske abecede. Ta naj ne vključuje zgolj pridobivanje kondicije, ampak tudi vse ostale vaje za krepitev trupa, odriva in tehnik koraka.
5. Telo je narejeno za intervalne obremenitve
Ne glede na stopnjo treninga vsi tekači najkasneje po 10 minutah padejo v tako imenovano stanje varčevanja. Če pa po 10 minutah tek raje nadomestite z 1- ali 2-minutno hojo, bo naslednjih 10 minut tek ponovno izveden pravilno.
Naše telo namreč obremenitve obravnava v kratkih zaključenih intervalnih paketih. Seveda je število omenjenih paketov lahko povsem neomejeno – glede na trenutno trenažno kondicijo. Dobra plat slednjega je, da pri aktivnem teku precej manj obremenjujemo sklepno-vezivne strukture. Tek je zato bolj ekonomičen, hitrejši ter lahkotnejši. Na cilju pa smo bistveno manj izčrpani in dosegamo neprimerljivo boljše rezultate.
